PO 30 LETIH KONEC PROPADANJA?

Nekdanje šolsko poslopje na Preloki pred prenovo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena - Center za doživljanje biodiverzitete ali dediščinski center?

ČRNOMELJ, PRELOKA - Stavba na Preloki, v kateri je bila nekdaj šola, žalostno propada že več kot tri desetletja, torej odkar v njej ni več pouka. Idej o tem, kaj naj bi s poslopjem na izredno lepem kraju nad vasjo, nasproti cerkve, naredili oz. čemu naj bi ga namenili, je bilo kar nekaj. A nobena se ni uresničila. Kaže pa, da se bivši šoli le obetajo boljši časi.

Na črnomaljski občinski upravi so pripravili na pobudo javnega zavoda Krajinski park (KP) Kolpa in na podlagi predloga o razglasitvi, ki ga je pripravila novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), odlok o razglasitvi nekdanje šole za kulturni spomenik lokalnega pomena. KP Kolpa namerava v poslopju urediti center za doživljanje biodiverzitete, prebivalci Preloke pa v njem vidijo dediščinski center. Vendar pa je pri prijavi na razpis za denar za prenovo objektov kulturne dediščine na ministrstvu za kulturo prvi pogoj, da ima stavba status kulturnega spomenika. Zato so črnomaljski svetniki na zadnji seji sprejeli odlok o razglasitvi preloške šole za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kot so zapisali na novomeški enoti ZVKD, šola na Preloki s svojo zunanjo podobo, ki jo je dobila po prenovi leta 1926, s tlorisno zasnovo in ohranjeno notranjo opremo ohranja spomin na nekdanji pouk, ki je potekal v šoli od leta 1866 do 1979. Gre za eno najstrejših še ohranjenih šolskih stavb v Beli krajini. Sicer pa dekorativno členjena fasada, stavbno pohištvo, strešna konstrukcija, izvedba stropov in notranjega stopnišča pričajo o gradbenih in estetskih merilih, ki so v prvi četrtini 20. stol. veljali za državna šolska poslopja. Po vsem tem stavba izstopa v vaškem okolju. Njena posebna vrednost je delno ohranjena stara šolska oprema, kot so klopi, omare in učni pripomočki, ki so pomembne, a danes že redke priče podobe nekdanjih učilnic. Poleg tega je bila prav preloška šola tista, ki je pripomogla k temu, da se je v vasi poleg verskega središča razvilo tudi večje posvetno-izobraževalno središče med Vinico in Adlešiči, kar je dalo Preloki pomembnejše mesto v tem delu Bele krajine. Kot rečeno, se je pouk v preloškem šolskem poslopju pričel novembra 1866, prvi učitelj pa je bil Pavel Borštnik, ki je bil premeščen iz Črmošnjic. Za njim se jih je zvrstilo še 51, zadnja pa je poučevala Marija Starešinič s Preloke. Leta 1922 se je šola razvila v dvorazrednico, 12 let pozneje pa v trirazrednico. Pouk je bil v njej tudi med drugo svetovno vojno. Po vojni je bila do leta 1959 dvooddelčna šola, s šolsko reformo pa je postala enooddelčna šola, v kateri so si v kombiniranem pouku nabirali znanje učenci vseh osmih razredov. Leta 1963 je postala podružnica adlešiške, tri leta pozneje pa viniške šole. M. B.-J.