Prvi februar, krasen zimski dan! Sonce je obsijalo na novo zapadli sneg, da se je iskril kakor v pravljici.

Lep dan, lep obisk, ki smo ga opravili člani krajevne organizacije Rdečega križa v Domu starejših občanov v Črnomlju.

Mogoče bo kdo pomislil: "Pač obisk kot vsak drug!" Ni res, tak obisk je dragocenost; izkazovanje pozornosti do starejših. Ni enako, če stisneš roko zdravemu človeku, polnemu energije, ali pa nekomu, ki ti brez besed izkazuje hvaležnost. Govori le stisk roke in usihajoči pogled: ''Pridite še.'' Omenim naj, da je med njimi tudi nekaj zelo aktivnih, žal jih je bolezen priklenila na voziček. Vsak od njih ima svojo življenjsko zgodbo in z njo čaka na 'tisti' dan. Nekateri bi radi, da pride že jutri, drugi pa, naj kar še počaka ...

Oskrbovance pa že čakajo strežnice s kosilom. Mi se zahvalimo prijaznemu osebju doma in se poslovimo. Domov grede smo zatopljeni vsak v svoje misli. Še tako lep sončen dan se spremeni v zoprno in mrzlo noč. Toda sonce zopet vzide in znova smo mu hvaležni za njegovo svetlobo.

Kaj pa naša luč? Dogori in ugasne, enemu prej, drugemu kasneje.

Hvala ti, sonce, za tvojo svetlobo!

Marica Jaušovec, poverjenica krajevne organizacije RK