Prejšnjo nedeljo je bil na pokopališču pri Sveti trojici na Preloki, v krogu ožje družine in prijateljev, pokopan Marko Čadonič, ki je umrl 12. novembra 2009 v Domu starejših občanov Novo mesto v 91. letu starosti.

Rodil se je 19. marca 1919 v Ziljah. Pred drugo svetovno vojno je leta 1940 služil vojaški rok v Škofji Loki kot vojak Kraljevine Jugoslavije. Med vojno je bil 14 mesecev v italijanskem taborišču na Rabu. Zaradi svoje močne postave in trdne volje je preživel in se po padcu Italije vključil v Rabsko brigado kot partizan. Konec leta 1944 je bil ujet v Kočevju in prepeljan v Šentviške zapore. 1. januarja 1944 je dobil ''delovno dovoljenje'' za prisilno delo v Salzburgu. Ker je bil kmečkega stanu,  so ga po parih mesecih premestili na kmetijo v Hermagorju v Avstriji, kjer je ostal do sredine leta 1946.

Po vojni je pomagal na domači kmetiji, leta 1950 pa se je poročil z Marijo Grdun in se preselil v Grdune, kjer si je zgradil hišico in ustvaril družino. Dolgo let je bil zaposlen pri Cestnem podjetju Novo mesto.

Njegova velika ljubezen so bile knjige in pesmi. Na pamet je vedel veliko narodnih pesmi, ki jih je prepeval celo življenje in takorekoč do zadnjega dne v skupini Marjetica v Domu starejših občanov v Novem mestu, kjer je preživel svojih zadnjih pet let. Njegove najljubše pesmi so bile: Vstani in dvigni se Bela Krajina, Zabučale gore in Počiva jezero v tihoti.

Naj počiva v miru!