Beograjski nadškof in metropolit je v letošnjem t. i. jubilejnem letu močno vpet predvsem v obeleževanje dveh pomembnih zgodovinskih dogodkov.

Eden od njiju je 1150-letnica slovanske pismenosti. Za začetek pismenosti slovanskih narodov se namreč šteje leto, ko sta sveti Ciril in Metod (bizantinska misijonarja, najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov) prišla v Panonijo. Pri oznanjevanju krščanstva sta uporabljala posebno pisavo glagolico, ki pa jo je pozneje izpodrinila po Cirilu imenovana cirilica (na Vzhodu) oziroma latinica (na Zahodu). Ciril in Metod veljata za apostola Slovanov in sozavetnika Evrope.

Še bolj pomembna letošnja obletnica, pomembna za vesoljno Cerkev, pa je 1700-letnica Milanskega edikta. Ta je izenačil kristjane Rimskega cesarstva s pripadniki dugih verstev, kar je zanje pomenilo prekinitev preganjanja. Milanski edikt pa je še kako aktualen tudi danes, ko se svet vse bolj globalizira in zaradi močnih migracijskih tokov vstopamo v vedno nove odnose in poudarjamo svobodo vere in osebne izbire; žal pa so še vedno tudi trenutki netolerantnosti ter take in drugačne omejenosti.

Slovesnosti ob 1700-letnici Milanskega edikta potekajo skozi vse leto, glavnina pa jih bo septembra v Nišu v Srbiji (rojstnem kraju cesarja Konstantina, ki je leta 313 izdal Milanski edikt). Osrednja slovesnost v Nišu pa bo 20. in 21. septembra in se je bo udeležil posebni papežev odposlanec - milanski nadškof kardinal Angelo Scola (gl. Beogradska nadbiskupija - Niš, september 2013: http://www.kc.org.rs/baner.php?recordID=1).

Eden glavnih organizatorjev teh prireditev in slovesnosti, posebno septembrskih v Nišu, je prav msgr. Stanislav Hočevar, ki mu je tudi sicer duh Milanskega edikta zelo blizu. Blizu so mu medverski dialog in povezovanje, želja po preseganju takih in drugačnih razlik.

Zelo uspešno pa deluje tudi na področju zbliževanja krščanskih Cerkva, tj. na področju ekumenizma, gibanja, ki se v svetu krepi in pridobiva na veljavi v zadnjih desetletjih. Mi - na našem koncu sveta - pa ekumenizem dejansko živimo, in to že več stoletij, kajne! (A. S.)