Naši šoli bi se gotovo milo storilo pri srcu, če bi lahko videla dolg seznam donatorjev na naši spletni strani in ko bi vedela, koliko pisne in ustne podpore je v zadnjih dneh deležna njena načrtovana prenova. Podpore dobesedno iz vsega sveta! Podpore, spričo katere smo bili člani Civilne iniciative pogosto ganjeni do solz.

Posebno zgodbo bi se dalo napisati ob skoraj vsaki od navedenih donacij, a omenimo le nekatere. Na prvem mestu donatorje št. 1 – Žuničeve, ki so donirali v sklad že takoj po posvetovalnem sestanku krajanov, še preden smo se sploh dobro organizirali; ganilo nas je zlasti to, da sta za obnovo šole prispevala iz svojih šparovčkov tudi oba otoka - Veronika in Jože, vsak po 10 €. To, da so se v akcijo želeli aktivno vključiti tudi naši najmlajši, nas je potem prijetno presenetilo še nekajkrat (npr. pri poročilu o daru malega Simona Simčiča), da naših mladincev Sašota, Mateja in Monike niti ne omenjamo!

Prijetno pa nas je presenetilo, da ni vseeno, kaj bo z našo šolo, niti Preločanom po svetu. Ana Simčič nam v lepi preloščini med drugim piše: “Dugo več živim v Kanade, a dobro se spominjam škole in bi sda rada pomagat. Vidim, da je stvarno velika potreba, da bi se škola popravila …” Ali odlomek iz enega od več pisem na to temo, ki smo jih prejeli od Barbare in Jožeta Starešinič iz Kanade (ki sta ne le največja donatorja v sklad za šolo, ampak tudi uspešna lobista med našimi rojaki): “Jako radi bi vidli, da bi se šola očuvala in porihtala, ker to je zgled za vse vaščane in okolico, da naši pravnuki ne bodo rekli, da smo dopustili, da se je tako lepa stavba zrušila. To bi bila velika sramota za vse nas. Ne moremo si zamislit, kako bi Preloka izgledala brez šole. Le korajžno naprej!”

Seveda moramo posebej omeniti še naša rojaka Minko Čoholič in Alojzija Čoholiča, na katera je žalostno propadajoča šola naredila leta 2009 močan vtis in ki sta se kot prva iz tujine odzvala vsak s svojim pismom podpore in z donacijama. S tem, da je Alojzij še pripisal, da “se bodo pri njiju z Minko sigurno našle še kake skrite rezerve, če se bo 31. marca videlo, da plan še ni dosežen”. Alojzij, zdaj lahko vidite, da je plan (tudi z vašo pomočjo!) dosežen in tudi že presežen, naj pa bo na tem mestu vseeno zabeležena tudi ta vaša res ganljiva namera.

Spoštovani dosedanji donatorji, slovenski pregovor pravi: "Kdor rad da, hitro da, in kdor hitro da, dvakrat da!" V tem duhu se Vam lepo zahvaljujemo in zagotavljamo, da bo Vaše ime trajno zabeleženo ne samo na naši spletni strani, ampak tudi na vidnem mestu v šolski stavbi, v katere obnovo trdno verjamemo.

Za Civilno iniciativo za obnovo šole - Ana Starešinič