Nedelje, 13. julija, se bomo spominjali kot dneva petja in smeha. Začelo se je že zgodaj zjutraj, z zbiranjem zaspanih obrazov pred našim večnamenskim domom, kjer je za hitro prebujanje poskrbel naš zborovodja Martin z jutranjo budnico - "štamprletom".

Potem je avtobus z Mešanim pevskim zborom župnije Preloka krenil na pot proti Italiji, na izlet, v okviru katerega smo delček svojega skoraj dveletnega delovanja predstavili v eni glavnih romarskih cerkva na Tržaškem, na Repentabru. Ta leži na eni izmed vzpetin tržaškega Krasa, imenovani Tabor. Cerkev, posvečena Blaženi Devici Mariji Vnebovzetni, in še nekaj poslopij (župnišče, mežnarija in stavba, kjer je bil včasih sedež repentabrske srenje) je vzidanih v živo skalo in utrjenih z obzidjem. To je znana romarska pot že od srednjega veka.

Na Repentabru nas je najprej prijazno sprejel tamkajšnji župnik - ob prihodu smo celo izvedeli, da je bil sošolec našega pokojnega župnika Jureta Ivanušiča. Sledile so temeljite vaje, nato pa še ogled cerkve in njene okolice.

Sveto mašo smo začeli s pesmijo Začnimo sveto udeležbo, končali pa z Marijino pesmijo Dajte nam zlatih strun, sicer pa smo prvič peli Lahko latinsko mašo na čast sv. Katarine za mešane pevske zbore. Po koncu maše smo zapeli še domoljubno pesem Za kruhom v priredbi pokojnega viniškega župnika Franca Kastelica in si z njo prislužili bučen aplavz.

Po maši so nas farani povabili na pririzek na župnijskem vrtu. Prijetno je bilo pokramljati z Repentabrčani, ki jih je še posebej razveselilo, da prihajamo iz vasi, od koder je bil doma znani igralec Stane Starešinič, ki je večji del življenja prebil na odru slovenskega gledališča v Trstu. Da se nismo preveč dolgo zadržali ob kraških dobrotah in njihovi domači kapljici, je poskrbela nevihta, pred nami pa je bilo tudi še veliko načrtov.

Pot smo nadaljevali proti Trstu in morju oziroma eni večjih znamenitosti Tržaške pokrajine, gradu Miramar. Ogledali smo si njegovo razkošno notranjost in čudovite vrtove, zasajene z eksotičnim rastlinjem. Grad je v 19. stoletju dal zgraditi nadvojvoda Maksimilijan Habsburški.

Po občudovanju gradu in razburkanega morja pod njim smo se odpravili na kosilo v Štorje pri Sežani. Po kosilu pa je Martin raztegnil harmoniko, drugi smo dodali petje in s tem pritegnili kar nekaj vaških firbcev. Petje se je nadaljevalo tudi v avtobusu, kjer je glavno vlogo prevzela Barbara Grujina. S svojo neizmerno energijo in smislom za humor nas je zabavala in občasno nasmejala do solz vso pot do doma.

Za spletno stran sta poročala Anita M. Simčič in Gregor Ivanušič, avtor fotografij in video posnetka je Tomaž Pavlakovič.

Posnetek vaje: